Še pred nekaj leti je malo tajvansko podjetje HTC pisalo zgodbo o uspehu s svojimi unikatnimi mobilnimi napravami. Če pogledamo položaj HTC-ja na tržišču danes, je slika povsem obratna. Danes se HTC bori za pozitivno finančno bilanco ob koncu slehernega četrtletnega poročila – vse to kljub zelo dobro sprejetim napravam s strani ocenjevalcev. Razlog za slabše poslovanje v zadnjem letu in pol se najverjetneje skriva v za-HTC zelo šibkem a celostno gledano zelo številčnem srednjem in nižjem cenovnem razredu, kjer HTC s svojo bolj premium postavitvijo ne zmore konkurirati tekmecem iz Kitajske in Južne Koreje. Pa tudi na drugi strani v premium razredu, kamor spada HTC One (M8), proizvajalec ne uspe zadostno dominirati, da bi s tem pokril izgubo v drugih cenovnih razredih.
No – zadnjo trditev novi HTC One (M8) zagotovo poskuša podreti in se postaviti na prestol Android pametnih telefonov. A preden gremo v podrobnosti naprave naj najprej razčistimo poimenovanje nove naprave. HTC se je odločil, da za posodobitev lanskoletne naprave HTC One uporablja enako ime – torej HTC One. A ker eno ime za dve različni napravi bega uporabnike, se je proizvajalec odločil, da ob imenu nove naprave zapiše tudi njegovo tovarniško poimenovanje – M8, oz. pri lanskoletnem modelu M7. Čisto enostavno, kajne HTC?
Tudi notranjost naprave je bila deležna obsežne prenove. Najprej je tukaj za odtenek večji 5 inčni zaslon FullHD ločljivosti, ki zaradi svoje velikosti malenkost poveča dimenzije celotne naprave. Posodobitve je bil deležen tudi procesor – 4 jederni Snapdragon 801 (2,3GHz) – ki je več kot dovolj tako za tekoče brskanje po spletu kot tudi za bolj zahtevna opravila, kot so grafično najzahtevnejše igre, kjer na pomoč priskoči tudi odlična grafična enota Adreno 330. Največja sprememba, ki jo je doživel novi M8 se skriva na zadnji strani telefona. Čeprav je novi model obdržal enak modul kamere – 4 MP UltraPixel senzor – so njegove zmožnosti dodatno nadgrajene z vgradnjo drugega modula za kamero (prav tako velikosti 4MP). Da, HTC One (M8) uporablja dvojno kamero katere glavni namen je predvsem v hitrejšem in bolj natančnem zaznavanju globine slike. Takšna rešitev v prvi vrsti omogoča uporabnikom spreminjanje ostrine slike po tem, ko je bila slika zajeta (UFocus). Na koncu pa ne smemo pozabiti še na najpomembnejši del naprave – vgrajena baterija – ki je v novem HTC One (M8) še malenkost mogočnejša s kapaciteto 2600mAh.
HTC One (M8) je skoraj v celoti odet v aluminijasto ohišje, ki daje res pravi premium občutek v roki – hladna, gladka površina s perfektnimi linijami ob stranicah naprave. Ni kaj, če kje potem je izgradnja naprave nekaj pri čemer nihče ne prekosi HTC-ja. Aluminij je prisoten tudi na sprednji strani naprave – obe reži za stereo zvočnika sta namreč tokrat iz pravega aluminija. Sprednjo stran sicer v večjem delu zapolnjuje na praske odporno Corning Gorilla Glass 3 steklo. Na levi strani naprave se nahaja še podolgovata tipka za glasnost, medtem ko se tipka za vklop/izklop skriva v črnem pokrovu infra-rdečega senzorja na zgornjem robu telefona. HTC One (M8) ima še dve odprtini na spodnjem robu – enega za microUSB priklop in drugega za priklop slušalk. Še en podatek, ki bo šel zelo na roko vsem argumentom za plastično ohišje Samsung Galaxy-ja S5, je pomemben – čeprav daje aluminijasto ohišje tisti pravi premium videz in občutek je potrebno povedati, da je slednji zelo občutljiv na vsako malo prasko in poškodbo ob padcu telefona iz žepa. Na srečo lahko zavarujemo napravo s številnimi etuiji, a s tem izgubimo vse prednosti aluminijastega ohišja in tukaj se verjetno skriva glavni razlog, zakaj Samsung in LG še vedno vztrajata pri plastičnih pokrovih baterije.
Za veliko presenečenje je kmalu po predstavitvi nove M8-ke poskrbela glavna oseba za stike z javnostjo pri HTC-ju – Jeff Gordon – ki je tvitnil podatek o vodo odpornosti nove naprave. Iz njegovega tvita je razvidno, da je HTC One (M8) prejel certifikat IPx3, kar pomeni, da telefon brez težav preživi curke vode pod kotom 60°. A ker uradno HTC vodo odpornosti nikoli ne omenja, vam priporočamo, da slednji podatek vzamete zelo rezervirano.
Če povemo, da je v letu 2014 velikost diagonale zaslonov na paradnih napravah nekje med 5.2 – 5.5 inči, potem lahko smatramo zaslon na HTC-ju One (M8) za manjšega. A še vedno je dovolj velik z diagonalo 5 inčev in FullHD ločljivostjo zaslona oz. občutno večji in ostrejši od zaslona na vsemogočnem iPhonu 5S. HTC že kar nekaj časa uporablja bivšo Sony-jevo tehnologijo LCD zaslonov, ki jo poimenuje Super LCD3. Zaslon s to tehnologijo pričara odlično pravilne barvne odtenke v celotnem spektru. To pomeni, da zaslon sicer na prvi pogled ne očara tako kot AMOLED zasloni s svojimi pretirano močnimi barvnimi odtenki, a čez čas postane prijetnejši ko uporabnik spozna, da so barve prikazane z njihovo realno valovno dolžino. Če vprašate nas, je to zelo pomembna lastnost/prednost zaslona na HTC-ju One (M8). Druga pomembna lastnost Super LCD3 zaslonom pa je njihov izredno širok vidni kot. Z drugimi besedami povedano – slika na zaslonu ne izgubi svojega sijaja tudi pri gledanju zaslona od strani.
Negativna stran zaslona na tej napravi je njegova relativno majhna prisotnost na sprednjem delu telefona. Ni nekaj najbolj očarljivega, ko skoraj celotno sprednjo površino prekriva zaslon? No, HTC One (M8) ne očara v tem pogledu. Namreč morda ne ravno po svoji krivdi (zaslon) ampak zaradi potrebe po večjem prostoru za stereo zvočnika in črnega traku z napisom HTC deluje sam zaslon precej majhen in ujet v prostoru, ki je namenjen le njegovemu prikazovanju vsebine. Tudi stranska robova ob zaslonu v tem pogledu nista najbolj po zadnjih modnih smernicah (tj. bolj kot so suhi, boljše je).
HTC-jev uporabniški vmesnik Sense UI je v začetkih vzpona Android operacijskega sistema veljal za enega boljših. Od takrat pa do danes je preteklo kar nekaj časa in s časom je tudi blišč Sense uporabniškega vmesnika začel siveti. Danes Sense UI (v6) v svoji šesti izdaji krasi novejše naprave tajvanskega proizvajalca in med temi je tudi HTC One (M8). Sam uporabniški vmesnik je hiter, pregleden in uporaben, a prevečkrat deluje malce zastarelo. HTC namreč v svoji želji po bolj preprostih in ostrih linijah nehote zatava v stari industrialističen videz ikonografije in elementov uporabniškega vmesnika. Veliko je tudi neskladja pri oblikovanju – tako si popolnoma nasprotujeta videz urejenega in modernega menija nastavitev in povsem nepremišljen meni aplikacij. A to so že podrobnosti, ki jih veliko uporabnikov ne bo opazilo. Tistim, ki pa skladnost UI-ja nekaj pomeni, priporočamo da si pogledajo naš test naprave Sony Xperia Z2.
Ko smo že pri uporabniški izkušnji moramo opisati tudi nekaj novih ‘pametnih’ funkcij, ki jih omogoča Sense UI v6. V prvi vrsti je tukaj vse bolj popularno zbujanje naprave z dvojnim tap-om po zaslonu. HTC to funkcijo poskuša narediti še malo pametnejšo oz. uporabnejšo z dodatkom zaznavanja gibanja. To funkcijo proizvajalec imenuje HTC Motion Launch. Slednja omogoča vklop zaslona z dvojnim tap-om po zaslonu šele takrat, ko telefon zazna spremenjen položaj telefona oz. položaj kot da uporabnik drži telefon v roki. V praksi to pomeni manj neželenih vklopov zaslona v situacijah ko je telefon v torbici ali hlačnem žepu, na drugi strani pa pomeni tudi, da ko telefon leži na mizi ta funkcija ne deluje in mora uporabnik za vklop zaslona iskati fizični gumb za vklop/izklop. Še bolj se zadeva zakomplicira, ko se zaslon vklopi in je uporabnik pri zaklenjenem zaslonu. Tukaj lahko s potegi po zaslonu v različno smer odklenemo telefon v točno določeno aplikacijo. Če potegnemo s prstom proti vrhu se naprava samo odklene. Pri potegu v levo se odpre zadnja uporabljena aplikacija, pri potegu v desno Blinkfeed in pri potegu navzdol meni glasovnega klicanja. Če vam je že v teoriji ta funkcija zmedena potem nam verjemite, da tudi v praksi ni nič bolj jasna oz. uporabna.
Potem pa so tukaj še nekatere dodatne funkcije kot so Blinkfeed, UFocus in BoomSound ojačitev zvoka. Blinkfeed je namenski meni levo od glavnega začetnega zaslona, ki je sposoben zbiranja najpomembnejših novic glede na želje uporabnika (spletni portali, časopisne hiše, facebook, twitter,..). Problem Blinkfeed-a in drugih tovrstnih aplikacij je občutno premajhna baza vsebine, ki je na voljo za izbiro, ter na drugi strani prezahtevno samodejno dodajanje virov. UFocus je del aplikacije Galerija in omogoča dodajanje različnih učinkov fotografijam, ki so bile posnete z dvojno kamero. V prvi vrsti je tukaj mišljena možnost spreminjanja točke največje ostrine slike (zameglitev ozadja). Druge možnosti so še 3D učinek slike, dodajanje premikajočih elementov v sliko (padajoče listje, snežinke,..) in različne druge običajne možnosti prilaganja posnetih slik. Kar se tiče BoomSound ojačitve zvoka naj povemo, da je BoomSound uporaben samo pri predvajanju zvočne vsebine preko vgrajenih zvočnikov (in se ga v tem primeru tudi ne da izklopiti). Namreč pri poslušanju glasbe preko slušalk ima BoomSound preveč umeten in neprijeten učinek na predvajano vsebino. Učinek je tako nerealen in moteč, da dvomimo, da bo kateri od uporabnikov poslušal glasbo pri vklopljeni funkciji BoomSound.
UltraPixel. Tehnologija od katere si je HTC veliko obetal a malo dobil. Tehnologija zaradi katere številni kupci raje vzamejo drugo naprava. UltraPixel v teoriji prinaša eno zelo pomembno prednost – visoka občutljivost senzorja tudi pri nižjih vrednostih osvetlitve zaradi občutno večjih posameznih pikslov senzorja kamere (=ultra/veliki piksli). Zaradi potrebe po majhnosti celotnih modulov kamere na pametnih telefonih je slednja ena glavnih ovir pri doseganju fotografij visoke kakovosti. HTC se je torej odlično lotil odpraviti težave majhnih senzorjev, a naredili so eno veliko napako – kljub večjim pikslom samega modula kamere niso povečali. To v praksi pomeni, da zmore vgrajena UltraPixel kamera največjo ločljivost 4MP. Za primerjavo, Nokija je vgradila večji senzor v model N95 že leta 2007.
V praksi to pomeni, da je kamera na HTC-ju One (M8) sicer odlična pri fotografiranju predmetov v bližini z zelo realnimi barvnimi odtenki in dobro osvetlitvijo, a tako mali senzor ne zmore kakovostnih posnetkov oddaljenih predmetov, kjer navadno uporabnik pri ogledu slike le-to malenkost poveča. To je glavna kritika vgrajene kamere – slike so sicer zelo lepe in kakovostne a kakor uporabnik za malenkost poveča posneto fotografijo ta hitro postane vidno zrnata zaradi manjše ločljivosti senzorja. Tudi sama programska oprema je visoko zmogljiva, saj je samodejno ostrenje hitro, na voljo pa je tudi nekaj možnosti prilagoditve posnetka – od ročnega načina kjer ima uporabnik proste roke pri nastavitvah kot so ISO, hitrost zaslonke, žariščna razdalja, osvetlitev in belina, do za HTC značilne Zoe funkcije. Slednja omogoča snemanje kratih filmčkov iz katerih je nato moč dobiti posamezne fotografije. Nekaj o dvojni kameri oz. UFocus funkciji smo že zapisali pod poglavjem uporabniški vmesnik, na tem mestu naj samo dodamo, da čeprav je strojna rešitev zameglitve ozadja slike precej hitrejša od programske (posname se le ena fotografija in ne več slik z različno ostrino kot to počno LG G3, Sony Xperia Z2, Nokia Lumia, Samsung Galaxy S5 idr.) a končni rezultat pravilne ocene kateri predmet je v ospredju slike je enako ne-natančen tako v primeru strojne rešitve (dvojna kamera) kot tudi v primeru programske rešitve zameglitve ozadja.
Po neuspelem poskusu promoviranja naprave s slabo UltraPixel tehnolgijo, HTC veliko raje glasno in jasno govori o svoji BoomSound tehnologiji stereo zvočnikov na sprednji strani naprave. Nekaj je zagotovo – vgrajena zvočnika na HTC-ju One (M8) sta definitivno veliko boljša od katerih koli mono ali stereo zvočnikov vgrajenih pri konkurenčnih napravah. Po eni strani težko najdemo glasnejše zvočnike na mobilni napravi, po drugi strani pa zaradi BoomSound tehnologije težko najdem tudi zvočnike s kakovostnejšo produkcijo zvoka. Zvočnika vgrajena na HTC-ju One (M8) sta res razred zase in tu ni dvoma. Majhen dvom se pojavlja le pri BoomSound tehnologiji, ki je preveč očitno prilagojena za predvajanje zvočne vsebine preko vgrajenih zvočnikov in ima zato zelo moteč in umeten zvok pri predvajanju zvočne vsebine preko drugih medijev (slušalke, zunanji zvočnik idr.). Na srečo se lahko v teh primerih omenjena prilagoditev zvoka preprosto izklopi. Sicer manj moteč umetni zvok je moč zaznati tudi pri predvajanju glasbe preko vgrajenih zvočnikov a dvomimo, da bi to lahko bil razlog za slab nakup.
Kot se za premium napravo spodobi, sta vgrajena slušalka in mikrofon odlična in ne predstavljata nobenih ovir pri opravljanju klicev. Še več – ker je slušalka del zgornjega velikega zvočnika, s tem dosega tudi kar zavidljivo glasnost kar je zelo priročno pri poskušanju razumevanja kaj sogovorec govori medtem ko si na koncertu. Baterija kapacitete 2600mAh je sicer v svoji konkurenci že kar malo podhranjena a zaradi manjšega zaslona telefon niti ne potrebuje toliko energije. Zato sicer baterija po avtonomiji ni med najdaljšimi, a je še vedno dobra s povprečno potrebo po polnjenju naprave vsak pol drugi dan.
Mobilno napravo je za namene testiranja omogočil Telekom Slovenije. Več o ponudbi predstavljene naprave pri največjem slovenskem mobilnem operaterju si poglej tukaj.
GIZZMO ANKETA
