HTC se je se s serijo One povzpel precej visoko na gori velikanov mobilne telefonije, kjer se za najvišji vrh duvata Samsung in Apple, ostali pa niso precej pod njima. M9, kot tudi njegova predhodnika M8 in M7, so vsi delani po istem kopitu, precej všečnem – vrhunsko unibody aluminjasto ohišje, stereo zvočnika na sprednji strani in kvaliteten zaslon (ki je začuda po specifikacijah enak v vseh treh telefonih). Menjali so drobovje in kamere, kaj pa nam je to prineslo v zadnjem njihovem paradnem konju?

Specifikacije

• 5 inčen 1080p IPS zaslon s 441 piksli na inč in Gorilla Glass 4 zaščito
• Qualcomm Snapdragon 810 čipovje z dvojnim štirijedrnim procesorjem (Cortex-A57 štirijedrni procesor s taktom 2.0 GHz in 1.5 GHz štirijedrni Cortex-A53 procesor) in Adreno 430 grafično procesno enoto
• 3G RAM-a
• 20MP zadnja kamera in 4MP UltraPixel sprednja kamera
• 32GB notranjega spomina in MicroSD reža
• BoomSound stereo zvočnika na sprednji strani z Dolby Audio tehnologijo
• 2,840mAh baterija

Fizične lastnosti

Že na pogled izgleda naprava premium izdelana, to pa se le potrdi, ko jo primemo v roke. Ohišje iz enega kosa aluminija je kvalitetno izdelano in prijetno na pogled. Je pa res, da naprava za to velikost zaslona ni najbolj kompaktna in v roki v primerjavi z nekaterimi konkurenti deluje rahlo težja. To je prva stvar, ki me je zmotila, ko sem telefon prijel v roke.

Naprava meri 144.6 x 69.7 x 9.6mm in tehta 157g. Po dimenzijah in izgledu je telefon na las podoben predhodniku. Laik na prvi pogled ne bo vedel, za kater model gre. Že res, da v zadnjem času ne moremo pričakovati revolucije v dizajnu pri velikih proizvajalcih, vendar se vseeno sprašujem, če HTC tu ne spi na starih lovorikah, ki so jih pridobili z modeloma M7 in M8. Vendar nič za to, telefon še vedno izgleda dobro!

Na sprednji strani so vse pričakovane zadeve ter še en dodaten zvočnik, super poteza HTC-ja. Sam bi sicer odprtini zvočnikov naredil enako veliki in bi premaknil kamero ter senzorja rahlo vstran.

Zadnja stran je tista, v kateri se M9 najbolj razlikuje od predhodnika. Namesto dvojne UltraPixel kamere s slabim senzorjem (še zdaj ne vem, kdo pri HTC-ju je menil, da je to dobra ideja) imamo sedaj 20MP “normalno” kamero z dokaj solidnim domnevno Toshibinim senzorjem poleg katere je dvojna LED bliskavica. Leča kamere je rahlo dvignjena, kar mi ni najbolj pri srcu, saj je po mojem mnenju tako bolj izpostavljena praskam, ko telefon odlagamo s hrbtno stranjo na podlago.

Na spodnji stranici sta rahlo zamaknjen microUSB port in 3,5mm audio priključek. Na zgornji strani pa je le IR, ki je prekrit s kosom temne plastike. Izgleda precej podobno starejšim daljinskim upravljalnikom.

Na levi stranici je le prostor za SIM kartico. Desna stranica pa je bila deležna majhne prenove. Pod gumbe za upravljanje glasnosti so pri HTC-ju namreč namestili gumb za vklop in izklop zaslona ter same naprave. Ta je bil prej lociran na vrhu naprave in tako pri uporabi z eno roko praktično nedosegljiv. Ta gumb ima nekakšno teksturo, za razliko od gumbov za glasnost, in jih zato med seboj lažje razlikujemo. Vendar kljub temu večkrat nisem točno vedel kater gumb pritiskam, preden sem ga dejansko pritisnil. Osebno bi mi bilo bolj všeč, če bi bila gumba za glasnost združena v enega in power gumb rahlo umaknjen. Nad temi tremi gumbi je še prostor za microSD kartico.

Ozirajoč se na praske se mi zdi aluminij boljša izbira od plastike. Vendar pa je imel testni aparat na zadnji stranici precej grdo in zelo opazno prasko. Ne vem sicer, kaj so uporabniki pred mano z napravo počeli, saj tekom mojega testa sam nisem opazil novih prask, lahko pa dodatno zaščiti vaš HTC One M9 etui ali ovitek, ki bo poskrbel, da se takšnim nevšečnostim izognete.

Programska oprema

HTC je operacijski sistem na M9 oblekel v zelo všečno kreacijo imenovano Sense, verzija 7.0. Velikokrat sem pred testom slišal in bral pohvale na račun HTC-jevega uporabniškega vmesnika, češ da deluje zelo gladko, hkrati pa je tudi očesu prijeten. In niso lagali! Sense je hiter, lahek ter (meni osebno) lep. Ni nepotrebne navlake, ki jo vidimo pri nekaterih drugih proizvajalcih.

Kot pri nekaterih konkuretnih, lahko tudi M9 prebudimo z dvojnim pritiskom na ugasnjen zalon. Meni ena najboljših programskih pogruntavščin zadnjega časa. Sicer le-ta še ni na nivoju LG-jevega KnockCode-a, kjer s pritiskanjem v določenem vzorcu dejansko odklenemo zaslon, vendar je to še vedno super funkcija, ki odstrani potrebo po iskanju gumba.

Všeč mi je funckija BlinkFeed, ki na skrajno levem zaslonu namizja prikazuje novice iz socialnih omrežji, v katere ste prijavljeni (Facebook, Twitter, Instagram…). Ni mi všeč, da je funkcija na voljo le v HTC-jevemu zaganjalniku in dejstvo, da se te funkcije ne da odstraniti. Vem, postajam kontradiktoren, vendar mi proizvajalec resnično stopi na živec, ko me posiljuje s kakšno od svojih funkcij.

Še ena stvar ki me je nadvse zmotila se skriva pri nastavljanju budilke. Vem, večini se zdi to banalna stvar, sam pa si budilko večkrat nastavljam. Gre za to, da se številke vrtijo v obratno stran kot pri vseh drugih telefonih, ki sem jih sam uporabljal, ob tem pa aplikacija ne ponudi možnosti vnosa ure bujenja s številsko tipkovnico, kar je praksa pri dugih telefonih.

Zadnje čase opažam, da proizvajalci za svoje telefone ponujajo možnost izbire različnih tem brez dodatnih programov, že v originalni programski opremi. Všečna zadeva, ki povsem spremeni izgled telefona (barvna shema, ikone, ozadja, pisava, zvonenja…). To funkcionalnost so vključili tudi v novi Sense, izgled programske opreme telefona pa lahko z nekaj kliki povsem vizualno spremenimo.

Na splošno je Sense zelo všečen in pregleden, ni nepotrebnih podmenijev in kompliciranj. Velik plus za HTC.

Multimedia

HTC pri zaslonu ni kompliciral, preprosto so vzeli tistega iz prejšnjega modela. Kar ni slaba stvar, saj gre za kakovosten IPS zaslon z natančno barvno kalibracijo in dobrimi kontrasti ter svetlostjo, tako v temi kot na močnem soncu. Sem pa videl že boljše (S6, Note 4, osebno tudi G3 in G4) in slabše (Z3, večina cenejših telefonov).

Tudi stereo zvočnika nista novost. HTC dva zvočnika s tako imenovanim BoomSound-om vgrajuje v svoje paradne konje že od začetka serije One, tehnologijo pa so privoščili tudi uporabnikom nekaterih cenejših telefonov.

Moja pričakovanja glede BoomSound-a so bila visoka, morda celo previsoka. Zvok je KRISTALNO čist s širokim razponom. Več pa sem pričakoval od glasnosti, kar ni bilo najbolj razumno, saj sem s kasnejšim primerjanjem z drugimi telefoni ugotovil, da je precej glasnejši od konkurentov. Prav tako je odličen output iz 3,5mm audio priključka.

Super zvok in kvaliteten zaslon naredita M9 odličen multimedijski telefon. Zaslon, ki nima resolucije QHD pomeni prihranek, ko pridemo do baterije, še vedno pa je resolucija dovolj visoka, da ne vidimo posameznih pixlov. Baterija mi je v povprečju zdržala en dan, v tem času pa sem imel zaslon prižgan med 4 in 6 ur, odvisno od načina uporabe. Zaslon je za moj okus le malo premajhen, vendar je to seveda stvar vsakega posamenznika.

Snapdragon 810 je požel veliko graje na račun pregrevanja. Kot so nas učili pri fiziki, je kovina dober prevodnik toplopte. To pomeni, da se bo telefon na momente precej segrel, kar je dejstvo, naj se pri HTC-ju in razni ljubitelji znamke še tako trudijo to zanikati. Zadeva v večini primerov ni kritična, se mi je pa tekom testa natanko enkrat zgodilo, da sem moral telefon odložiti za nekaj minut, ker se je ta preveč segrel, da bi ga lahko držal v roki. Tega pri drugih telefonih še nisem doživel. Je pa telefon hiter! Zatikanja sam nisem opazil nikjer.

Kamera

Še ena sprememba glede na predhodnika. HTC je po dveh neuspehih končno opustil idejo o UltraPixel tehnologiji (OK, ne povsem, sprednja kamera jo uporablja) in raje vgradil kamero, kot jo vgrajujejo konkurenti. Zaradi pomankanja prostora v sami napravi niso vgradili optične stabilizacije, ki pride prav v slabših svetlobnih pogojih, ko je zaslonka dlje odprta.

Slike so v dobri svetlobi zares ostre, imajo dobre barve in kontrast, telefon pa nima težav z nastavitvijo beline. V rahlo slabši svetlobi pa se pojavi veliko šuma. Prav tako ima kamera problem s tako imenovanim “dynamic range”-om. Ta problem se pojavlja, ko imamo na sliki velik razpon med najsvetlejšim in najtemnejšim delom slike. Dober primer take fotografije je sončni zahod. Takrat kamera ne more izbrati primerne exposure vrednosti in zato izgubimo ali svetel ali temen del slike, v najslabšem primeru pa sta oba dela slabo zajeta.

Če ste vešči v urejanju fotografij na računalniku vam HTC ponuja zajem slike v formatu RAW.

Kamera je solidna, ni pa na nivoju najboljših konkurentov kot so S6 ali G4. Je pa definitivno velik napredek v primerjavi z M8.

Nekaj fotografij posnetih s telefonom:

Slike v polni kakovosti si lahko ogledate v GALERIJI.

Uporabniški vmesnik kamere je, tako kot ostali del, všečen in enostaven za uporabo. Poleg nekaterih prednastavljenih programov imamo na voljo tudi manual mode, kjer vrednosti nastavimo sami in se tako igramo z izgledom končnega izdelka. Zadeva ki me je v UI kamere motila je ta, da videokamera nima posebnega “podokna”, video začnemo snemati s pritiskom na gumb, takrat pa se vidno polje precej spremeni in dejansko ne moremo vedeti, kaj natančno bomo ujeli v kader.

Videoposnetki so OK. Tisti z resolucijo 4K imajo podobne lastnosti kot fotografije. Pri resoluciji 1080p lahko snemamo s 30 ali 60 posnetki na sekundo. Prvi se zdijo rahlo zamegljeni, medtem ko se slednji zdijo kar nekoliko preostri.

Zaključek

Všečen telefon z izvrstno kvaliteto izdelave in zvoka. Vendar meni nekako ni prirasel k srcu kot so nekateri konkuretni. Za to ni posebnega razloga; morda k temu pripomore lega v roki, srednje dobra kamera… ne morem z zagotovostjo trditi. Lahko pa trdim, da bi za ta denar izbral kater drug telefon, najverjetneje njegovega največjega konkurenta, S6. Svet pa bi bil definitivno lepši, če bi vsi proizvajalci sledili kvaliteti izdelave in ideji o kvaliteti zvoka, ki ju ima HTC.

Izvorni članek je objavljen na www.slo-android.si

Avtor besedila: Bertole